Kuo fakahalaia’i ‘i he Fakamaau’anga Tonga´ ‘a e tangata ko Tulimi Tu’itupou mei Fatumu, ‘i hano faka’ilo ia ‘e he tokotaha ko Sosefina Sili.
‘Oku pehē, ko e ‘aho 5 ‘o Siulai 2025 ‘i he hala Fātumu´, na’e fononga atu ai e me’alele ne ‘i ai ‘a Sili´. Na’e pasese mu’a ‘a Sili, faka’uli ‘a Pelaitia Mataele, pea ta’utu ‘i he sea mui´ ‘a hono foha ta’u 12 ‘o puke ‘a e ki’i pēpē.
‘I he fononga atu ‘a e me’alele ‘a Sili´, na’e fetaulaki ai mo e ongo me’alele ‘e ua: ko e me’alele ‘a e faka’iloa, Tulimi Tu’itupou, pea ‘i he fa’ahi hala ‘e taha ‘oku ‘i ai e me’alele ‘e taha. ‘Oku na fakatou tu’u loua ‘i he loto hala ‘o poloka ai e hala, pea na’e tali ‘a Sili kae ‘oua leva ke nga’unu e ongo me’alele ni.”
‘I he taimi na’e nga’unu ai e ongo me’alele ni, na’e ‘i ai e felau’aki ‘i he vaha’a ‘o e faka’iloa´ pea mo e mamahi´. Na’e ‘alu eni ‘o fakalalahi, pea toki lele ‘a e me’alele ‘a e mamahi. Na’e tulimui atu ‘a e faka’iloa ‘o tā-tu’usi ‘i mu’a ‘i he me’alele ‘a Sili, pea na tu’u loua. Na’e hifo atu e faka’iloa ‘o fusi e mamahi ki tu’a ‘i he matapā-sio’ata, pea na’e fakalavea’i ai ‘e Tu’itupou e nima ‘o Sili.
‘I he lolotonga ‘a e hopo, na’e ‘ohake ai e lea ‘a e faka’iloa ‘o pehē: “‘Oku totonu ke mou ‘ilo kotoa ko au ko e Tu’i ‘o Fātumu. Ko e taimi ‘oku ou tu’u ai ‘o talanoa ‘i he hala pule’anga, ‘oku tapu ke hoha’asi au ‘e ha taha. ‘Oku ke fiema’u ke u to’o mai ‘eku me’afana ‘o fana kotoa e va’e ho me’alele?” Kaikehe, ne fai pē pea nau matuku. Ka na’e fakatokanga’i atu ‘e Sili ‘oku hū mai e nima ‘o e faka’iloa mei he matapā-sio’ata ‘o ‘ene me’alele mo e me’afana, pea ne fanongo ki he fana, pea toutou fana ‘a e me’afana.
Na’e hangatonu mai ‘a e mamahi´ ki he ‘api polisi Ha’asini ‘o fakahoko ai ‘ene launga´. Na’e a’u atu ‘a e polisi´ ki he faka’iloa ‘i he efiafi pe koia ‘o ma’u ai ‘a e me’afana ‘e 2 pea mo e mahafu ‘i he ‘ene me’alele.
Na’e faka’ilo ‘a Tuitupou ki he tikite ‘e 2 pea na’e fakahalaia’i ia ki he loua ‘o e ongo tikite ni pea ‘oku lolotonga tatali e hilifaki ‘o hono tautea.
