Ngaahi Fealea’aki Fekau’aki mo e Kelekele ‘oku Langa ai e Fale Alea ‘o Tonga

Date:

- Advertisement -

Ko e hā e me’a ‘oku hoko ki he langa ‘o e Fale Alea ‘o Tonga? Ko e langa eni ‘i he kelekele ‘oku lolotonga ‘osi fakahū atu ‘e he tokotaha ‘a ‘ene faka’ilo ‘a e langa ‘o e  Fale Alea ‘o Tonga ‘i he kelekele ia ‘o’ona. Na’a ne ‘uluaki ma’u e aleapau ki ai´, ke langa ai ‘ene pisinisi´ pea ne ‘osi fakamole ‘e ia ai e pa’anga ‘e 6 miliona na’a ne nō mei he Pangike Fakalakalaka ‘o Tonga´ kae malu’i ‘e he Pule’anga Tonga´.

Ko e fakaloloma taha´, ko e ‘ilo’i pē ‘e he Fale Alea ‘o Tonga´ ne ‘osi ‘i ai e alea ia ‘a e Fefine Pisinisi ko eni´ ke langa ai ‘ene pisinisi ‘i he ngaahi fu’u fo’i ‘eka lahi ‘aupito ‘i Tufumahina´. 

Ko e palani ko eni ‘ene pisinisi´ ne ‘osi maau pē ia ki ai. Pea mo e femahino’aki mo e TDB te ne nō mai e fo’i ‘uluaki 6 miliona ki he kelekele´. Pea ka ‘osi ia ‘e toe hoko atu pe ‘ene nō mei he TDB ke hoko atu hono langa ‘ene pisinisi mo e ngaahi fale ‘ofisi lalahi mo e ngaahi pisinisi fakatakimamata kehekehe pē ai.

Kā na’e faka’ohovale ‘a e hū fakafokifā ‘a e fu’u kautaha ia ko eni´ ‘o to’o ‘enau mape na’e fakahū ‘aki ‘enau nō pisinisi mei he Pangikē Langa Fakalakalaka ‘o nau ofe’i mai ‘enautolu e faingamalie mo e palani ngāue ko ia´, ‘o faka’aonga’i ko ‘enau palani pisinisi pea nau ngāue ‘aki honau mafai´ ko e pule lahi ‘o e TDB´ pea nau fa’u ‘enau pisinisi ke langa he feitu’u tatau pē mo ia na’e ‘osi pehē ne ‘osi ‘oange kelekele ko ia kiate ia. Kā ko ē ia ne hū e kautaha fo’ou ia ko eni´ ‘o to’o hangē ha’ana fa’ao-paasi e fo’i pulu ko eni´ ‘o pehē ko ‘ene fo’i pulu ‘a’ana ‘o lele’i mai ai. Pea a’u ki he ‘enau ‘osi fai hono tanupou, pea ‘ai ange ko ia´, kuo ‘ikai ke toe lava ia ke nau hoko atu. He ne tō e taufa lahi ia he TDB ‘o tafia ai e ni’ihi ko eni´. Pea hoko atu ai pē ia ki he hoko mai e Sea Mālōlō ‘o e Fale Alea ‘o Tonga ‘i he vaha’a taimi 2022-2024 ‘o nau toe fai e toe fa’ao -paasi ‘o nau hamusi e fo’i kelekele tatau, ‘o hoko leva ia ko e feitu’u e langa ai e Fale Alea ‘o Tonga´ he taimi ni.  

Kae hili ko ia´, ne ‘osi fakahā ange ‘ehe Fale Alea ‘o e ‘aho ko ia´, ki he ngaahi pule’anga muli ‘oku nau fakapa’anga e Fale Alea ‘o Tonga´ ‘e ‘i ai e lisi fakalao ke fakapapau’i ko ‘enau fakapa’anga´ ‘e fai ia ki ha kelekele ‘e lisi ‘o fakatatau mo e lao kelekele ‘a Tonga´.

Na’e ‘ikai pē ke ‘unua e Fale Alea ‘o Tonga he me’a ni. Kā na’a nau kei vilitaki pē ke langa ai e Fale Alea´, neongo ne ‘osi ‘oatu e tohi fakatokanga ke ta’ofi mo e ‘ikai pe ta’ofi ia.

‘I he taimi tatau, ne hoko atu leva e Fefine Pisinisii ia ko eni ‘o fakahū ‘ene caveat (pe ko ia ‘oku iloa ko ene fakahū e claim fakalao ke puke ‘aki e fo’i kelekele ko ia´, ke ‘oua na’a faifaiange kuo lava ‘eha taha ‘o lisi atu pe lisi ke malu’i ‘aki ha nō ‘aki e fo’i kelekele fakalao. Ko e ‘uhinga´ he kuo ne osi faile ‘e ia e me’a ‘oku ui fakalao ko e “caveat”  ke puke ‘aki e fo’i kelekele ‘eka e 6 ko eni. 

‘I he ‘ene tu’u leva he taimi ni, kuo ‘osi fakahū atu ‘e he tokotaha pisinisi ia ko eni´ ‘enau faka’ilo sivile ‘a e ni’ihi ko eni´ ‘o kau ai e Fale Alea´ mo e ni’ihi kehe pē ne nau fai ‘e fu’u fo’i fa’ao-paasi ko eni´ ki he Fakamaau’anga´. Pea ko e hopo ko eni´ ‘oku lolotonga ‘i he fakamaau’anga lahi´.

‘I he taimi tatau, na’e pehe ‘ehe Fefine Pisinisi ni, ‘oku ‘i ai  e kaungatonu ki heni ‘a e ‘a e CEO mālōlō ‘o e TDB pea mo e Loea mālōlō ‘a e TDB, pea mo e ni’ihi kehe pē. 

‘Oku tu’u fehu’i eni pē ko e teu hopo ko eni´ ko hai e ongo fa’ahi ‘e mālohi ‘i ha ‘osi e fakatonutonu fakalao ko eni? ‘Oku Loea ‘aki foki ‘ehe Fefine Pisinisi Tonga ko eni ‘a e Loea mei ‘Aositelelia ko e pālangi. Ko e fehu’i leva ko e hā ‘uhinga ‘oku ‘ikai ai ke lisi e ‘api pē ko e kelekele ko eni´?  

Ko e hā ha lesoni te tau ako mei he me’a ne hoko ko eni?  Ko e fehu’i ‘oku ‘I ai ha uesia heni ki he kakai ‘o e fonua´?

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Share post:

spot_img
spot_img
spot_img

Popular news

More like this
Related

KOLE FAKAMOLEMOLE ʻA TONGA POWER KI HE KAKAI ʻO E FONUA ʻI HE TOUTOU MOTUHIA ʻUHILA

Kuo fakahoko ‘e he Tonga Power Limited (TPL) ‘enau...

U.S. EMBASSY TONGA STRENGTHENS FIGHT AGAINST MODERN SLAVERY- Human Trafficking

Dr. Sandie Morgan urges patience, restoration and trust for...

Strengthening Sister-City Ties: CROWN PRINCESS SINAITAKALA AND EAST PALO ALTO MAYOR VISIT VAIOLA HOSPITAL

Nuku’alofa, Tonga — The Ministry of Health welcomed Her...

Is the Parliament of Tonga build on Stolen Dreams? Is This Going to be Another Costly Move?

What is happening with the construction of the Parliament...